Predavanja

Digitalna Slovenija 2030

Predavanje bo namenjeno predstavitvi ključnih poudarkov krovne strategije digitalne preobrazbe Republike Slovenije do leta 2030, ki jo je Vlada RS sprejela 23. marca 2023.
Njen temeljni cilj je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih – v družbi, državi, lokalnih skupnostih in gospodarstvu. Strategija je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo ter obenem upošteva digitalne cilje Evropske unije. Naslavlja ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente ter se usmerja v bistvene izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji.

Do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov zgolj z novo osebno izkaznico

Grožnje storitev v oblaku

Mnoge organizacije dandanes svoje delovne bremenitve prelagajo na oblačne storitve ali pa bodo to še storile. Žal pa je raven razumevanja njihove zaščite še vedno nevarno nizka in vse večje zanašanje na javno infrastrukturo v oblaku povečuje izpostavljenost podjetij tveganju izpadov, kot je bil recimo izpad Google Cloud-a v letu 2019. Dodatna skrb je, da so oblačne storitve omogočile povečanje hitrosti in gibčnosti razvojnih skupin za uporabo novih tehnologij, varnostni nadzor za nove tehnologije pa pogosto zaostaja. Oblačna industrija eksponentno raste in naj bi se v letu 2023 le še povečevala. Na predavanju bomo slišali o nekaj najbolj odmevnih kibernetskih napadih na oblačne storitve in ukrepih, ki bi organizacije pred tem obvarovali.

Kako postati mojster digitalne preobrazbe v javni upravi: 365 dni do digitalne preobrazbe

Vabljeni na predavanje, ki vam bo razkrilo, kako lahko digitalna preobrazba dvigne vaše poslovanje na novo raven uspešnosti! Skupaj bomo raziskali pomen digitalne preobrazbe v javni upravi ter spoznali ključne korake za njeno uspešno implementacijo. Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju za arhiviranje in digitalizacijo poslovanja, saj je to temelj dviga digitalnih kompetenc. Odkrili bomo nove izzive in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija poslovanja ter se naučili, kako lahko z usposabljanjem javni uslužbenci postanejo mojstri digitalnih izzivov. Predstavili bomo ključne spretnosti in znanja, ki jih morajo javni uslužbenci razviti, da lahko uspešno implementirajo digitalizacijo poslovanja in začnejo zakonsko skladno brezpapirno poslovati. Le digitalno kompetentni posamezniki bodo lahko povečali svojo učinkovitost in produktivnost, ter vplivali na manj stresno okolje. Ne zamudite priložnosti, da izkoristite prednosti digitalne dobe!
Spoznali bomo, da digitalizacija ni z Marsa, ampak enostaven korak k naši boljši organizaciji dela, ki bo prinesla v okolje manj stresa, več urejenosti in učinkovitosti.

Kibernetsko varnostna mrežna arhitektura

"Kibernetsko varnostna mrežna arhitektura" je koncept, ki ga je predlagal Gartner kot smernice za gradnjo varne in zanesljive mrežne arhitekture. Ta koncept poudarja potrebo po celovitem pristopu k varnosti omrežij, ki vključuje tako tehnološke kot tudi organizacijske vidike. Pogledali si bomo, kako in zakaj bi te smernice želeli upoštevati.

Klasičen, najet ali hibriden?

Možnosti uporabe umetne inteligence v arhivih

Informacijske rešitve in podpore, ki jih na splošno poimenujemo s pojmom »umetna inteligenca« (dalje UI), se že odsevajo tudi na področju ohranjanja dokumentacije in s tem posledično vplivajo na sodobno arhivsko dejavnost. Arhivski strokovni delavci se tako srečujejo z mnogimi tehnološkimi, informacijskimi, arhivskimi, pa tudi etičnimi in drugimi izzivi s področja zajemanja, ohranjanja in uporabe arhivskega gradiva, ki nastaja v elektronskem okolju. S primerljivimi vprašanji, vendar z drugačnimi rešitvami pa se soočajo tudi v segmentu fizičnega arhivskega gradiva. Pri tem pa ni pomembno ali se to nahaja še pri ustvarjalcih, ali pa je bilo že prevzeto v arhivska skladišča.
Poseben izziv za arhivsko strokovno skupnost pa predstavlja adaptacija tradicionalne arhivske doktrine »novim« okoliščinam. Te so opredeljene z uporabo UI na velikih količinah arhivskih podatkov, ki so podprti s tehnologijo veriženja blokov. V tem kontekstu naj izpostavimo samo vprašanja vrednotenja in ohranjanja različnih vrst metapodatkov, vsebin in okolij, varovanje in ohranjanje elektronskega in fizičnega arhivskega gradiva, uporabo arhivskega gradiva ne glede na okolja, v katerih je nastalo itd.
Možnosti neposredne uporabe UI pa se kažejo tudi pri vsakodnevnem arhivskem strokovnem delu. Slovenska javna arhivska služba pri tem ne zaostaja, zato bodo v prispevku posebej izpostavljene naše dileme, dosedanje izkušnje in razmišljanja s predmetnega področja.

Od elektronskega arhiva do rešitve Service Desk: Arigamix uredi vse

Podjetniška dokumentacija kot arhivsko gradivo, v obdobju digitalizacije

V delu avtor predstavi pomen podjetniškega gradiva kot arhivsko gradivo in kulturno dediščino v Sloveniji. Predstavi se pomen delovanja gospodarskih subjektov za okolje, v katerem delujejo, za področje Republike Slovenije in širše mednarodno okolje. Proizvodi, ki so se oblikovali pri delovanju teh družb so imeli, imajo in bodo imeli pomemben vpliv na kolektivno zavest državljanov in državljank Republike Slovenije. Primeroma se navede pomembne stvaritve kot so Iskrin telefon, obleke Mure, nogavice Polzele, mesne izdelke MIP, aplikacija Talking Tom ipd. Avtor predvsem obravnava vprašanje, kako je z varovanjem gradiva, ki je omogočilo take stvaritve. Gre za načrte, recepte, kroje, organizacijske procese in druge oblike delovanja podjetij, ki realizirajo končni proizvod, bodisi da gre za fizično ali digitalno stvaritev. Raziskava obravnava odnos, ki ga ima Republika Slovenija do podjetniškega arhivskega gradiva v digitalni obliki. Ključno je obravnavanje vprašanja ali ima država interes do zajema in hrambe podjetniškega arhivskega gradiva in ali ta interes prihaja v konflikt z zasebnim lastnikom gradiva. Predvsem je zanimiva usoda gradiva v digitalni obliki.

Praznovanje preteklosti, vizualizacija prihodnosti: Kako ustvariti nepozabno zgodbo ob jubileju podjetja?

Preteklost podjetja predstavlja temelje, na katerih gradimo prihodnost, zato je pomembno, da ugotovimo »Kdo smo in kam gremo!«. V predavanju se bomo osredotočili na pomembnost zbiranja, digitaliziranja, arhiviranja in uporabe dokumentov, slikovnega ter avdio-vizualnega gradiva z namenom, da predstavimo dosežke in uspehe, kot tudi izzive in ovire, s katerimi se je podjetje soočalo na poti do uspeha. Pogovarjali se bomo o tem, kako lahko podjetja praznujejo svojo preteklost in hkrati vizualizirajo svojo prihodnost, kako ustvariti nepozabno zgodbo ob jubileju podjetja.

Storitve Rekono v procesih digitalne preobrazbe

Stormshield, the European choice for cybersecurity!

Uvodni nagovor

Uvodni nagovor

Varovanje obdelave osebnih podatkov po sprejetju ZVOP-2

27. december 2022 je bil zanimiv dan: v slovenskem uradnem listu je bil objavljen ZVOP-2, v uradnem listu EU pa tri direktive in ena uredba s področja kibernetske varnosti in digitalne odpornosti (NIS2, CER, DORA). Morda se sprašujete, kako so ti predpisi medsebojno povezani? ZVOP-2 je določil nekaj pravil in postopkov, ki so bili pogoj, da tudi v Sloveniji, s skoraj petletno zamudo, kot zadnja država članica EU začnemo v celoti uporabljati Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Ker ZVOP-2 nima več določb o zavarovanju osebnih podatkov, ki bi se nanašale na vse obdelave (á la 24. člen ZVOP-1), osnovni standard zagotavljanja varnosti obdelave osebnih podatkov neposredno določata 32. in 33. člen GDPR. ZVOP-2 prinaša nekaj dodatnih varnostnih in drugih zahtev, med katerimi izpostavljamo ureditev izvajanja t.i. posebnih obdelav osebnih podatkov v 23. členu zakona. Upravljavcem in obdelovalcem posebnih obdelav ZVOP-2 nalaga smiselno uporabo določb o varnostnih zahtevah in priglasitvi incidentov iz zakona, ki ureja informacijsko varnost. Ta zakon pa je v slovenski pravni red prenesel NIS direktivo iz leta 2016, ki jo sedaj nadgrajujeta direktiva NIS2 in uredba DORA. Glede na prehodna obdobja uveljavitve omenjenih EU predpisov in določb ZVOP-2 o varovanju posebnih obdelav, lahko ugotovimo, da bodo upravljavci in obdelovalci posebnih obdelav v praksi morali upoštevati določbe zakona, ki ureja informacijsko varnost, ki bo že usklajen z uvodoma omenjenimi EU predpisi o kibernetske varnosti in digitalne odpornosti. V prispevku se bomo sprehodili skozi dopolnjene zahteve kibernetske varnosti in digitalne odpornosti, relevantne za opremo, rešitve in storitve izvajanja posebnih in drugih obdelav osebnih podatkov.

Z e-osebno izkaznico in e-vročanjem do celovitih in zaupanja vrednih e-storitev v javni upravi

Zaupanje predstavlja eno izmed ključnih načel e-storitev v javni upravi, in sicer od zanesljive identifikacije uporabnikov do uspešnega zaključka postopka, ki se pogosto izvede z vročitvijo uradnih dokumentov. V Sloveniji smo pred enim letom dobili elektronsko osebno izkaznico, ki prinaša zanesljivo elektronsko identifikacijo, omogoča pa tudi izvedbo kvalificiranega elektronski podpisa. Elektronsko vročanje, uvedeno konec leta 2020, pa omogoča institucijam v javnem sektorju elektronsko vročanje, skladno z zahtevami upravnega poslovanja. V predstavitvi bo predstavljena nova elektronska osebna izkaznica in njena uporabnost, predstavljeno bo tudi, kje smo z e-vročanjem za storitve v javnem sektorju.

Zero Trust Security