Spoznajte predavatelje

Adrien se z vdornimi testi ukvarja zadnja 4,5 leta, v prostem času pa se redno izobražuje s pomočjo različnih CTF in HackTheBox in drugimi tekmovalnimi aktivnosti. Trenutno nosilec certifikatov CEH ter CompTia Security+. Njegova znanja zajemajo notranje in zunanje varnostne preglede, varnostne preglede spletnih aplikacij, nastopil pa je tudi kot predavatelj na odmevnih konferencah kot je Infosek.

Branko Rudolf je diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Od leta 2001 je zaposlen na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je med drugim sodeloval tudi pri vzpostavitvi in razvoju sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. Branko Rudolf je direktor Informacijskega centra ZZZS, ki sodeluje pri implementaciji sprememb v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.
Pred tem je opravljal različne naloge pri razvoju in uvajanu nadzornih sistemov za podporo delovanju storitev, ki jih ZZZS ponuja zavarovanim osebam in izvajalcem zdravstvenih storitev, vodenju operativnih nalog Informacijskega centra in vzpostavitvi računalniškega centra na nadomestni lokaciji.

David Gajić je univerzitetni diplomirani pravnik. Ima dvajsetletne izkušnje v gospodarstvu. V zadnjih desetih letih je delal kot pravni svetovalec v stečajnih postopkih. Pri tem se je srečal s problemom trajne hrambe in zajema podjetniškega arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika. Tako se je odločil za doktorski študij arhivistike pri Alma Mater Europea, ki edini v Sloveniji ponujajo tak program. Njegov namen je zagotoviti, da se podjetniško arhivsko kot kulturni spomenik ugotovi in ustrezno hrani, saj je pomembno za razvoj same države.

Dr. Alenka Žužek Nemec je magistrirala iz računalništva ter doktorirala iz elektrotehnike. Njeno prvo delovno mesto je bilo na raziskovalnem Institutu Jožef Stefan. Leta 2004 se je zaposlila na Ministrstvu za javno upravo (sedanje Ministrstvo za digitalno preobrazbo) na področju e-identitet in storitev zaupanja ter usmerjanja razvoja e-uprave, predvsem z vidika zagotavljanja enotnega digitalnega trga v EU. Je odgovorna za koordinacijo različnih aktivnosti in projektov na področju e-uprave na nacionalni in EU ravni. Je nacionalna predstavnica v različnih strokovnih skupinah pri Evropski komisiji, med drugim tudi v skupini za implementacijo EU Uredbe eIDAS.

Dr. Emilija Stojmenova Duh je rojena 25. decembra 1985 v Makedoniji. V Maribor se je preselila leta 2002, ko je prejela štipendijo agencije Ad Futura za šolanje v programu mednarodne mature, ki ga izvaja II. gimnazija Maribor. Dodiplomski in podiplomski študij je zaključila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Po diplomi je kot mlada raziskovalka iz gospodarstva delala v podjetju Iskratel. Po zaključku doktorskega študija se je zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je izredna profesorica na Katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije, tam je vodila tudi digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH. 4PDIH je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko in Skupnostjo občin Slovenije, ki ozavešča o pomenu digitalizacije, nudi podporo pri razvoju digitalnih znanj in veščin ter pomaga odločevalcem pri oblikovanju ustreznih politik za digitalizacijo.
Od februarja 2018 do oktobra 2019 je bila izvršna direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija. V obdobju med letoma 2014 in 2016 je bila direktorica zavoda RAZ:UM, ki je izvajal projekt Demola Slovenija kot del mednarodne mreže Demola, ki je bila s strani OECD in Svetovne banke priznana kot primer najboljše prakse za oblikovalce inovacijske politike.
Koordinirala je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju uporabe novih digitalnih tehnologij za inovacije in razvoj mest, vasi in skupnosti. Z Evropsko komisijo je sodelovala v več različnih tematskih skupinah na temo digitalnih inovacijskih stičišč in razvoja podeželja. Je del mednarodne skupine raziskovalcev, ki je razvila metodologijo SEROI+ za merjenje in spremljanje družbene, ekonomske in okoljske donosnosti naložb digitalnih produktov in storitev.
Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja digitalne preobrazbe, bila je tudi prva predsednica IEEE »Ženske v inženirstvu Slovenija«.
Močno si prizadeva za povečanje števila mladih (še zlasti deklet) na področju študiju tehnike, ki bodo kasneje ostali aktivni v svojem sektorju in si upali prevzeti vodilna mesta v znanosti in inženirstvu. Bila je ena od 50 žensk na vodilnih položajih na področju IKT, ki je bila izbrana za udeležbo v večregionalnem projektu #HiddenNoMore (Nič več skrite): opolnomočenje žensk na področjih STEM, ki ga financira zunanje ministrstvo ZDA.
Bila je finalistka izbora »Inženirka leta 2018« v Sloveniji in nominiranka za Slovenko leta 2021.
Bila je tudi prva predstavnica Slovenije v Global Young Academy in članica delovne skupine European Research Area v ALLEA – All European Academies. Bila je članica upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, članica strokovnega sveta Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in članica odbora mednarodne organizacije Forum Synergies.

Miroslav Novak je leta 1986 diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je bil na Univerzi v Zagrebu promoviran v doktorja družbenih znanosti – znanstveno polje: informacijske znanosti.
Od leta 1986 je zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer je leta 2007 pridobil najvišji arhivski strokovni naziv - arhivski svetnik. Od leta 2013 sodeluje tudi z visokošolskim zavodom Alma Mater Europaea ECM Maribor. Na oddelku za Arhivistiko in dokumentologijo je bil najprej docent, od leta 2018 dalje pa je izredni profesor za arhivistiko.
Je avtor več kot 460 objavljenih in izvedenih del, povezanih z arhivistiko, informatiko in zgodovinopisjem.

Dr. Til Rozman je po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani opravil sodniško ter odvetniško pripravništvo ter se leta 2011 zaposlil kot mladi raziskovalec za področje prava na Univerzi v Ljubljani. Leta 2015 se je zaposlil na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, leto pozneje pa je z odliko doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2021 se je zaposlil na Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, kjer je vodil Sektor za elektronske komunikacije, s 1.4.2023 pa je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za digitalno družbo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Gorazd Rolih je izkušnje s področja informacijske varnosti pričel nabirati v Slovenski vojski, najprej kot sistemski administrator, nato kot analitik v Centru za Simulacije, vodja informacijske varnosti, nacionalni predstavnik na vajah kibernetske obrambe, nekaj let je delal v NATU v ekipi za razvoj kibernetskih zmogljivosti. Po zaključeni vojaški karieri je nadaljeval z delom na različnih projektih Kibernetske obrambe v ACT NATO in v ekipi za pripravo in izvedbo vaje Cyber Coalition. Zaposlen je bil tudi na Policiji v varnostno operativnem centru, trenutno pa je "Information and Cyber Security Director" v podjetju Informatika d.o.o.

Rojen je leta 1972 v Postojni. Študiral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Leta 1997 se je zaposlil na takratnem Centru vlade RS za informatiko, kjer je najprej skrbel za podporo storitev komunikacijskega omrežja državnih organov, kasneje pa se je pričel poklicno ukvarjati s storitvami infrastrukture javnih ključev. Leta 2015 se je zaposlil v Direktoratu za informatiko v sektorju, ki skrbi za delovanje ponudnika storitev zaupanja SI-TRUST na Ministrstvu za javno upravo (današnjem Ministrstvu za digitalno preobrazbo). Sodeloval je v več mednarodnih projektih v okviru Evropske unije (npr. STORK, SPOCS, eSENS, TOOP) ter pri pripravi uredbe EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS).

Marjan Antončič je prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve.
Sodeloval je pri pripravljanju ter implementiranju zakonov in drugih predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter upravljanja in dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. Zadnjih deset let državnim organom in velikim poslovnim sistemom v Sloveniji in v državah na območju zahodnega Balkana svetuje na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki ter informacijske varnosti.

Marko Kašič je vodilni ICT inženir v podjetju A1 Slovenija. V več letih delovanja znotraj podjetja je pridobil bogate izkušnje s področja svetovanja, implementacije in podpore za varnostne rešitve poslovnim uporabnikom. Specifična strokovna področja zajemajo zaščito delovnih postaj in strežnikov ter omrežna varnost, oboje s posebnim poudarkom na vpeljavi rešitev, ki z uporabo strojnega učenja nagovarjajo ključne težave v svetu kibernetske varnosti.

Je soustanovitelj, direktor in gonilna sila podjetja Rekono ter človek z vizijo.
Kot strokovnjak na področju informacijske tehnologije se zadnja leta posveča predvsem svetovanju na področju vzpostavitve infrastrukture ter načrtovanju in izvedbi rešitev za različne sektorje.

Simon Kaučič je sistemski administrator z več kot 10 let izkušnjami na različnih IT področjih. Kariero je začel kot administrator linux in VMWare strežnikov ter programer, vendar se je kmalu usmeril v Microsoftove strežniške rešitve. V zadnjih letih se je posebej posvetil področju kibernetske varnosti, s poudarkom na rešitvah podjetja Fortinet in integraciji med varnostnimi izdelki različnih proizvajalcev. Svoje izkušnje je pridobil z upravljanjem sistemov, strežnikov in omrežnih naprav, ter zagotavljanjem varnosti in zaščite pred kibernetskimi napadi.

Tanja Čajavec, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture, kustosinja sodobne umetnosti in kustosinja pedagoginja, večletna strokovna sodelavka na investicijskih projektih s področja kulturne dediščine in več kot 10 let strokovna vodja projektov optimizacije poslovanja in arhiviranja za več kot 100 gospodarskih družb in organizacij javnega prava (NUK, ZVKD, AKOS, MINISTRSTVO ZA, ZRC SAZU, zdravstveni domovi in bolnišnice, občine, VIZ, fakultete, …). Raziskovalka na področju avdio video arhiviranja. Večletna vodja programov zaposlitvene rehabilitacije in usposabljanj ranljivih skupin in invalidov na področju optimizacije poslovanja in arhiviranja.